Prve vinograde na Jeruzalemsko-Svetinjskem področju so posadili Rimljani (Ptuj je bil največja vzhodna utrdba rimskega carstva). Ko je rimski imperator Probus poskusil vino iz teh vinogradov, je provinco poimenoval: "VINEA NOBILIS DISTRICTIS".

V 11 stoletju, ko so v te kraje prišli križarji, se je vinogradništvo razvijalo naprej, saj so se s trto in z vinom ukvarjali takorekoč znanstveno. Križarjem je bilo tukaj tako zelo všeč, da so kraj poimenovali z imenom JERUZALEM, naslednji hrib SVETINJE ter vse ostale griče po svojem apostolu.

Tukajšnja vina je poskusil tudi Napoleon. Ko je potoval skozi naše kraje, je vina ocenil kot zelo dobra; po znani anekdoti je po izpitem kozarcu izjavil: "SI BON", domačini pa so se začudili, kako neki ve, da pije šipon.

Vrhunec slave je vinogradništvo in vinarstvo doseglo v času avstrijske monarhije; naše vino je bilo znano pod blagovno znamko "Luttenberger". Z današnjo avstrijsko Štajersko so naši kraji predstavjali največje skupno vinogradniško področje v tedanji avtroogrski monarhiji. V tem času je bilo vino iz Jeruzalemskih goric tako zelo cenjeno, da ga domačinom ni bilo dovoljeno uživati; zanje so vino vozili iz drugih rajonov.

Nadaljnja zgodovina je večini znana: lastniki vinogradov so se od prve svetovne vojne do SFRJ menjavali kot po tekočem traku, a že v osemdesetih letih je socializem malce popustil in začeli so se pojavljati prvi zasebni polnilci vina, ki so prinesli pestrost v dotlej uniformirano vinarstvo.